Skok v Ljubljanico

Počasi že odštevam dneve… Do brezposelnosti 🙂 Najbrž sem edina… ampak res komaj čakam, da se prebudim v torek in ugotovim, da danes mi pa ni treba v službo, ali pa da se sredi srede zapeljem na Bled, če mi že sede, pa da grem v četrtek na žur do poznih ur, pa… Ja, komaj čakam dneve brezdelja, dneve, ko skačem po opravkih, ki si jih sproti zmišljujem, in dneve, ko nisem za prav nič koristna in se ob tem počutim hudičevo dobro. Občutek, ko pustiš službo, je res enkraten… no vsaj dokler službo še imaš 🙂

Prijatelj me je vprašal, kako se človek odloči, da pusti službo? Kaj boš pa potem? Se zavedaš, da se igraš z belim kruhom? Ljudje iščejo službo, pa je ne morejo najti. In podobno… Ne, odločitev vsekakor ni bila lahka. Mislim si sicer, da je bila premišljena, ampak kaj takega verjetno ne moreš nikdar dovolj natančno in zagotovo premisliti. Najprej je želja, ker se ti ne da več reševati tujih problemov, pa ne da se ti več vsako jutro vstati, pa kakšno sredo si zaželiš, da bi se odpeljal na Bled, predvsem pa se ti ne da več jamrati. In splezaš na most (na levega izmed treh mostov Tromostovja). In si rečeš “pa sej ne more bit tok težko, pač sam skočt morm”. Ni previsoko. Dan je lep in topel, voda je topla, mogoče malo umazana. Pobralo me ne bo. Ne vem sicer, kje bom prilezla nazaj na breg, ampak o tem bom že kasneje razmišljala. Nimam tudi ničesar za preoblečt, ampak če ne drugega, se bodo cunje sčasoma že posušile. In si rečeš “tri, štiri, zdaj… hmmmm, zdej pa zares, na tri… aaaaaa, ne upaaaaam… faaaaaak… dej sam dej že…” ampak še kar stojiš na vrhu mostu. Okoli tebe se je že zbrala množica. Spodbujajo te, prigovarjajo ti, da skočiš, podpirajo te v tvoji odločitvi, občudujejo te, čeprav sami ne bodo skočili za tabo. Ne ne, mokri bojo, pa še kje bodo prilezli na breg, ne vedo. Uuu, pa še tok je, a veš kam te lahko odnese?! Nič, v enem trenutku pač zamižiš… in skočiš…

Plavam po Ljubljanici. Vreme je lepo, poletje je dolgo in toplo. Voda je krasna, malo umazana. Tok me nosi, komaj čakam, da ugotovim, kje bom pristala. Uživam v vodi, čofotam, delam prevale, plavam za racami. Občutek je res enkraten… no, vsaj dokler ti še nič ne manjka 🙂

One thought on “Skok v Ljubljanico

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s