Najprej voda, zdej smeti

Težave z vodo smo uspešno rešili in sedaj imamo že cel teden vode na pretek. No, ne vem, če jo je ravno na pretek, smo varčni z njo, ampak zmanjkalo je še ni. Se pa namesto tega ukvarjamo z naslednjim problemom – smetmi. V ponedeljek zjutraj smo se spomnili, da moramo kanto s smetmi odnesti na cesto. Smetnjakar namreč v naših koncih obratuje ob ponedeljkih. Kanto smo lično postavili pred vrata, poleg drugih kant, in odšli v mesto. Ko smo se vrnili, so vse druge kante bile prazne, le naša je ostala nedotaknjena, nam je pa smetnjakar pustil »pismo« (vsaj nekdo mi je pisal :)). Na Novi Zelandiji so zelo striktni glede ločevanja odpadkov. Navadnih kontejnerjev tu sploh ni, namesto njih mora vsako gospodinjstvo kupiti nizke turkizno zelene kante. Le-te lahko vsako gospodinjstvo napolni največ do vrha, na voljo pa imaš le tri kante, eno za papir, eno za plastiko in eno za steklo. OK, to bo šlo. Od sedaj naprej bomo te zadeve ločevali in jih v ponedeljek zjutraj zložili v zelene kante lastnice bajte. Toda, kaj naj pa naredimo z vsemi ostalimi odpadki? Kam naj odnesemo te? S Filipom sva pred nekaj dnevi našla smetišče, kamor lahko odpadke pripelješ, vendar moraš za vsako vrečko, ki jo tam pustiš, plačati nekaj dolarjev. Tega seveda nočemo. Organske odpadke bomo »zlagali« na kompost za hišo, ostalo pa… Tega še ne vem… Bom čas med visenjem v mreži danes popoldne namenila temu problemu :).

Danes me je na cesti ustavil policaj, kontrola alkohola v krvi voznikov. Sredi ceste so stali štirje policaji in ustavili vsakogar, ki je pripeljal mimo, kar sredi ceste (tako da nihče ni mogel pobegniti). Saj bi rekla, da mi je dal za pihati, a imajo tu nekoliko drugačne napravice, v katere ti ni treba pihati, pač pa ti pred usta postavi neke vrste mikrofon, v katerega mu ti poveš, kar te pač vpraša. Vprašal me je po imenu in naslovu, ampak se mi zdi, da bi mu lahko povedala karkoli. Naslednjič mu bom verjetno kaj zapela :).  No, napravica je pokazala »no alcohol« in gospod se mi je zahvalil za sodelovanje in mi zaželel lep dan. Ja kaj pa dokumenti pa te fore? »Ne ne, je že  redu, samo pejt naprej, k delaš gužvo sred ceste«.

Po dveh tednih večinoma vetrovnih dni, smo se v nedeljo zbudili v prekrasno sončno jutro, toplo, brez oblačka in z res lepimi valovi. Kot sem že rekla, tu se vse vrti okoli surfanja, celo gimnazija v Raglanu je »Surf Academy«. Pač srednja šola, le da imajo poleg ostalih predmetov še surfanje. Naaaaaajlepš! V nedeljo je tako bilo na Manu Bay-u res ogromno ljudi. V vodi je bilo vse od starega, mladega, družine, longoboarderji, shortboarderji, penzionisti, turisti in dva Slovenca (Filip in jaz). Zdelo se mi je, kot da sem prišla na Krvavec, na sončno zimsko nedeljo, po tem, ko sem 14 dni gnila v ljubljanski megli. In tam so vsi, s sendviči v roki, s pivom po smuki. Kljub veliki gužvi v line-upu (za nesurferje: prostor v vodi, kjer čakaš valove), sem uspela ujeti nekaj valov, enega še posebej lepega. Ko se mi ni dalo več pedlati, sem se počasi odpravila ven iz vode. Ker ne maram lezti čez skale, odpedlam nekoliko dlje, na koncu spota (za nesurferje: surf plaža) je manjši pomolček in rampa za čolne in tam lahko pridem iz vode elegantno kot prava gospa. Ravno, ko sem prišla do rampe, pa se je v vodo opravila množica (od oka) osemdesetih surferjev, z rožami v rokah, za neoprenom oz. kjerkoli, da jih niso izgubili. Hm, kaj se pa te grejo? Pred dnevi je umrl en gospod, baje zelo dober lokalni surfer, big wave rider. Prejšnji dan so ga pokopali v mestu, danes pa so se njegovi surferski prijatelji zbrali na plaži in ga počastili še v vodi. »Hm, mislite, da bodo imeli kaj proti, če se jim pridružim? Modela sicer nisem poznala, ampak vseeno mu kot surferju lahko izkažem svoje spoštovanje…« »Ne ne, ti kr prit! Na, kle maš rožo!« Odpedlali smo nekoliko stran, sklenili roke v krogu, njegov prijatelj je povedal nekaj besed o njemu, obljubili smo mu, da bomo kakšen val odfurali tudi zanj, mu zaželeli srečo na njegovi nadaljnji poti ter pometali rože v sredino kroga. Ostali so nato odpedlali v line-up (hm, le kaj so si mislili tisti surferji, ki so že bili tam, ko je naenkrat prišlo 80 novih…), jaz pa sem se napotila proti domu.

Ob prostem času (no, ves čas je prost, ampak ko ne surfamo) malo spoznavamo okolico. Prejšnji teden smo šči na izlet do bridal Veil Falls, en slap. Malo naprej od našega doma se začne makedamska cesta, ki te nato vodi po gozdu, med pašniki in nad morjem. Prizori so prečudoviti. Gozd predstavlja tu res hudo bujno rastje, polno praproti, palm, iglavcev, listavcev in tudi takšnih dreves, za katere nisem čisto prepričani, v katero zvrst sodijo. Za gozdom se odpre planota, travniki in pašniki, posejani s kravami in ovcami, ki spominjajo na okraske na novoletni smrečici. Prevladuje zelena barva, v vseh mogočih odtenkih, med njimi tudi tako živa, ki je nisem zasledila še nikjer. »Aaaaaaaaaaaa«, »Iiiiiiiiiiiiiiiiii«, »A deeeeej, kok lepoooooooo« je vse, kar je bilo slišati (vsaj z moje strani, Nemke sta mele bl »oooooo, wie schöööön«). Slap je čudovit in to v vsakem vremenu (pa smo bili tam le slabo urico). Vreme se namreč tu spreminja s svetlobno hitrostjo. Npr. sem v vodi, surfam, pedlam nazaj v line-up, veter piha z vso močjo, nebo je sivo, oblačno, vsake toliko časa nekaj prši, nato naredim duck dive (za nesurferje: potopim se pod val) in čez nekaj sekund na drugi strani vala pokukam na plan, tam pa sonce. No, tako hitro, kot je sonce prišlo, je sonce tudi odšlo, a se je potem spet vrnilo, vmes zrisalo prečudovito mavrico in tako naprej.

Ko sem že ravno pri vremenu. Doma sem se vedno jezila, da naši vremenoslovci nikdar ne znajo napovedati vremena. Če rečejo, da bo vreme lepo, me na kolesu na poti iz službe namoči dež. Če rečejo, da bo deževalo, pešačim v službo in ob tem švicam na žgočem soncu (no, zdej ne več). No, tu napovedi sploh ne gledam več (pa sem tu šele dobra dva tedna). Vremenoslovci imajo tu res nehvaležno vlogo in ob teh spremembah vremena jim netočnih napovedi niti zameriti ne morem.

S Filipom se odpravljava na en pohod, Tongariro Crossing, a zanj potrebujeva lepo vreme. Glede na to, da bo sedaj nekaj dni flat (za nesurferje: ni valov), sva se odločila, da se tega podviga lotiva konec tega tedna. No, sedaj čakava primerno vremensko napoved in ker danes ni kazala najbolje, sva se odločila, da še malo raziščeva okolico Raglana. V Lonely Planet-u sem prebrala, da so tu v bližini neke »hot springs«, terme, toplice, pač bazenčki s toplo vodo. Vsa navdušena sva se spustila v lov za njimi, prepričana, da gre za nek naravni tolmunček s termalno vodo, pa še tobogan naj bi imel. Vprašava za pot in gospa nama pove »na koncu ceste desno, potem pa ni več daleč«. Na koncu ceste res zavijeva desno, se peljeva mimo nekega hotela, se ob tem še smejiva »ha ha, kam so postavl hotel, k res ni niiiiiiič daleč naokoli, ne mesta, ne kakšnih hiš, niti morja«, jaz zagledam nekaj, kar je bilo podobno velikemu modremu toboganu, a si misliva »ma ne, to valda niso najine toplice, tm je valda tak naraven tobogan«. Čez čas prideva do križišča in ugotoviva, da sva očitno predaleč, nekje sva spregledala tablo… Hm… Se peljeva nazaj in ugotoviva, da so toplice očitno res pri hotelu. Receptor pride ravno mimo, Filip gre v izvidnico in pride ves razočaran nazaj »Lana, to so Čatežke toplice, sam še ful manjše!«. Razočarano sva se obrnila in odšla proti domu. V bazen se pa res ne greva kopat!

Službe še kar nisem začela iskati. Tele počitnice mi res sedejo! No, ampak se bom počasi spravila tudi v bolj delovne vode. Jutri začnem sicer z delom v eni trgovinici v mestu. Gre za voluntersko delo, za pomoč pred novoletnimi prazniki, par ur na teden. Neki pač moram početi, morda spoznam tudi kakšne lokalce in se počasi dogovorim za kakšno resnejše delo. No, vse ob svojem času 🙂

5 thoughts on “Najprej voda, zdej smeti

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s